“Višnje”, Fran Galović

Višnje cvetò kak mleko,
Beli se oblak niše,
Sonce i zemla diše,
Došel sem, došel nazaj!

Dogo granjè je leko,
Žilica saka cvete,
Vesel sem kakti dete,
Nekaj bi štel, ali kaj? –

Belo je nebo meko,
Se je vu jednem cvetu.
Oblaki nekam ido;
Štel bi i ja daleko
Š njimi po zlatem svetu,
Štel bi, al prešlo je to!

Višnje kak mleko cveto,
Nebo je belo i meko,
Po njem daleko, daleko
Oblaki nekam ido!

7. lipnja 1913.

Skip to content